gradovi |
 |
| Naziv |
+ |
- |
| Datoteka |
+ |
- |
| Datum |
+ |
- |
|
|

Grad na SovicuGrad na hribu Sovič 677m nad Postojno
Grad je bil že porušen iz časov Valvazorja
SlikaL sem jo na steni drevesnice ŠtivanDELTA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|

graščina PostojnaKonec 17. stoletja je Sebastijan pl. Raigersfeld ob znožju Soviča sezidal postojnsko graščino (Adlershofen), ki so jo potem posedovali pl. Kreutzbergi, od leta 1762 do 1895 pa pl. Garzarolliji in njihovi sorodniki Dolscheni. Konec 19. stoletja je graščino kupil veletrgovec in posestnik iz Postojne Franc Jurca.milchy
|
|

grad Gradac / GraeczGrad Gradac (Graecz) je v zgodovinskiem vitu iz leta 1229 omenjen kot Graecz, v drugi polovici 15. sotl. (1466) pa kot castrum Graetz, domovanje gospodov Grätzerjev. Zaradi turške dejavnosti so h gradu prizidali tabor, ki pa so ga kasnejši lastniki, baroni Gusici, podrli in tam uredili park. V 17. stol. so bili grašcaki gospodej Lelli, nato grofje Turn-Valsassina in grofje Purgstalli, od leta 1661 do 1846 pa baroni Gušici, ki so grad temeljiti prezidali. milchy
|
|

grad Dravograd / TraburgZgodovina nastanka dravograjskega gradu sega v prvo polovico 12. stoletja, ko je lastnik dravske doline postal Bernard Spanheimski.
V tem obdobju je prišlo do prestavitve stare rimske trase s Hotuljskega podolja v Spodnjo Mislinjsko dolino, kar je povzrocilo, da je lokacija današnjega Dravograda postala prometno zanimiva. To je ugotovil tudi njen fevdni posestnik Ortlof Trušenjski, sorodnik Spanheimov, ki je že pred prvo omembo Dravograda leta 1161 na strateško pomembnem hribcku nad Dravo, ki je bil v lasti šentpavelskega samostanaprotipravno zgradil grad.milchy
|
|

Bucelleni-Ruardova graščinaStara Sava je staro fužinarsko in stanovanjsko naselje, ki je mestu nekoč dajalo utrip, danes pa je zaščiteno kot tehniški spomenik. Jedro nekdanjega naselja predstavljajo Bucelleni-Ruardova graščina, cerkev Marijinega vnebozetja (primer jezuitske arhitekture na Slovenskem iz 17. stoletja), delavska stanovanjska stavba, imenovana »Kasarna«, ostanki fužinskih obratov in obnovljeni plavški dimnik ter mlin.
Graščino je v prvi polovici 16. stoletja zgradil Italijan Bernardo Bucelleni, potem ko so preselili železarske obrate iz Planine pod Golico v dolino nad reko Savo. Leta 1831 je bila povečana in obnovljena v klasicističnem slogu. V stavbi je dobil 1954. leta prostore Tehniški muzej Železarne Jesenice. Danes je v njej sedež Gornjesavskega muzeja Jesenice z razstavo o zgodovini železarstva na Gorenjskem.milchy
|
|

Kosova graščinaGraščina sodi v sklop štirih fužinskih gradov, ki so jih v 16. in v prvi polovici 17. stoletja zgradili posestniki železarskih obratov na Savi, Plavžu, Murovi in Javorniku. V prvotni obliki je bila sezidana 1521 in se v virih omenja kot "stari belopeški grad". Za graščino je bila druga pomembna letnica 1821, ko jo je takratni lastnik jeseniški trgovec Frančišek Pavel Kos povečal in obnovil v klasicističnem slogu. Stavba je dobila tudi novo ime "Kosova graščina", ki se je ohranilo do danes. Graščina je kasneje prešla v last fužinarjev Ruardov, po letu 1872 Kranjske industrijske družbe, deset let kasneje pa je graščino, gospodarsko poslopje in vrt odkupila jeseniška občina ter stavbo uporabljala trideset let za ljudsko šolo.milchy
|
|

grad Podgrad / Neuhaus, Castel Nuovo del CarsoKljub temu, da je Podgrad zelo star kraj z zgodovinskim obeležjem in odigrano pomembno vlogo v daljni preteklosti, je danes mnogim nepoznan, zlasti onim iz sosednjih držav ali oddaljenejših krajev. Valvasor in njegovi sodelavci so obiskovali Podgrad in njegova okolici, ohranjenih je tudi nekaj risb, med drugim tudi grafika starega Podgrajskega gradu iz leta 1313. Po Valvasorjevih podatkih je bil ta grad obnovljen leta 1333, a porušen 1865, ko so gradili Podgrajsko sodišče in druge pomembnejše objekte. Zadnji lastnik gradu je bil beneški grof Monte Cucoli. o brkinsko-čičkem področju obstajajo zapisi že od leta 1250 naprej. V sosednji vasi Hrušica hranijo najstarejše primorske knjige od leta 1620, kjer so navedeni tudi podatki o Podgradu.milchy
|
|

grad Boštanj / WeissensteinNa griču nad Velikim Mlačevim so Lambergi verjetno že v drugi polovici 15. stoletja pozidali grad Boštanj (Weissenstein), saj je leta 1468 omanjen haws Sagradez. Cesar Ferdinand je 1549. leta dovolil kranjskemu deželnemu upravitelju Jakobu pl. Lambergu, da sme na starem gradišču "Zagradec" zgraditi grad, kar kaže, da so Lambergi takrat prezidali prvotno poslopje. Leta 1644 so Lambergi zastavili grad pl. Engelshausom, osem let pozneje pa prodali grofu Eberhardu Ursini-Blagaju. V 18. stoletju so Blagaji predelali grad v imenitno baročno rezidenco.milchy
|
|

grad Pobrežje / FreienthurnLeta 1547 je baron Ivan Lenkovič strmo nad Kolpo pri Adlešičih sezidal grad Pobrežje (Freienthurn) renesančno trdnjavo z močnim obzidjem, ki so mu priključili še velik protiturški tabor. Sedemnajst let pozneje so grad kupili pl. Burgstalli, leta 1743 grof Barbo, nato so bili lastniki pl. Bonazziji in grofje Auerspergi, od konca 18. stoletja do leta 1904 ko je Pobrežje prešlo v meščanske roke, pa so bili graščaki baroni Apfalterji. Leta 1918 je grad kupila rodbina Zurc. Med vojno so Pobrežje kar dvakrat, leta 1942 in 1945 požgali Nemci.milchy
|
|

grad Trilek / ThrillegkhTik pred Colom stojijo razvaline gradu Trilek (Trillegkh), pozidanega v 16. stoletju. Ohranjena sta štirioglati obrambni stolp in del obzidja, palacij pe je že skoraj docela razpadel. V prvi polovici 17. stoletja je bil njegov lastnik grof Hans Friedrich Trillegkh, cesarski carinik na Colu. V prvi polovici 18. stoletja je Trilek kupil grof Franc Bernard Lamberg, leta 1756 Anton Ludvik pl. Abramsberg, leta 1880 pa je bilo posestvo zaradi stečaja proadano na dražbi.milchy
|
|
| Št. slik:276 (št. strani:14) |
 |
1 |  |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
|